»Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.«(Jn 10,14)

V četrtek, pred nedeljo dobrega pastirja, so štirje zaliloški otroci prosili Očeta odpuščanja pri spovedi in tako zaživeli v novi moči ljubezni do Boga, bližnjega in sebe. V znamenje, da imajo čiste duše so prižgali lučke in jih položili h krstnemu kamnu. Njihovo pričakovanje nedelje je bilo veliko.

Nedelja, 26. aprila jim bo za vedno ostala v spominu. V lepo okrašeni cerkvi so bili skupaj z družino, krstnimi botri, prijatelji, ... Oblečene so imeli bele oblekice kot angelčki. Na prsih so imeli šopek in okrog vratu križec. Mladinski pevski zbor je pel samo za njih. Bilo je praznično. Vsako oko je to lahko opazilo. Najbolj pomembno pa je, da so bila praznična in polna pričakovanja tudi srca otrok. Na nedeljo dobrega pastirja so z iskreno otroško vero prvič pristopili k oltarju in se srečali z Jezusom v Sveti Evharistiji. To je zakrament zakramentov, saj je v njem sam Jezus. Otroci so se na srečanje z Jezusom zavzeto pripravljali celo leto. G. župnik Tine Skok jim je približal lepoto Jezusa, ki se razliva v svet, saj je dal življenje za vsakega izmed nas. Tudi za Matica, Nejca, Brino in Laro, ki so z nasmehom na obrazu, iskricami v očeh in lepim sodelovanjem pri maši pokazali, kako zelo si želijo prejeti Jezusa v srce. Pristopili so k obhajilu, da bi imeli moč, živeti tako kot naroča Jezus. Ob velikonočni sveči so prižgali svoje krstne sveče, da bi Luč vedno svetila v njihovem življenju in da bi bilo njihovo prijateljstvo z Jezusom vedno trdno.

G. župnik je v svojem nagovoru povedal, da se je priprava na prejem svetega obhajila zgostila okrog dveh dogodkov. Zadnje večerje, ko Jezus življenje, ki ga je prejel od Očeta daruje apostolom in nam. Postal je kruh, da bi od njega živeli. Vino postalo njegova za nas prelita kri, da se lahko odžejamo pri izviru življenja. In ta zadnja večerja, se kot spomin na Njega, ki je dvignjen v nebo, a ostaja med nami, ponavlja spet in spet, vso večnost, dokler ne dočakamo Njegove vrnitve. Drugi pomemben dogodek se je zgodil na veliki petek, ko Jezus svoje življenje zares da, izroči ga Očetu, in prosi odpuščanja za tiste, ki ne vedo, kaj delajo.

Poudaril je tudi, da je Jezusova srčna želja, da bi bili vsi ljudje povezani drug z drugim. Jezus je bil zato pripravljen dati svoje življenje, tako kot pastir za ovce. Ker nas ima Jezus rad, svoje življenje prostovoljno daruje, da bi imeli moč, da bi verjeli in začutili, kako nam Jezus želi pomagati, da bi prišli do Boga in bližnjega. Jezusu lahko verjamemo, ker njegova beseda izgrajuje. Vse kar reče se zgodi.

Hvala Matic, Nejc, Lara in Brina, da ste izžarevali veselje in vero. Hvala g. župnik Tine Skok, da ste veselje delil z otroki. Hvala, da ste jim približali Jezusa, in da ste jim zgled. Hvala vsem, ki ste molili za prvoobhajance in njihove družine. Hvala vsem, ki ste dali na razpolago svoje talente, da je bil dan res prazničen in slovesen.

Napisala: Jana Gaser

Foto: Janez Tolar