»Prav čudovit dan je bil....«, se je slišalo iz mnogih ust, ko smo polni Svetega Duha in lepih vtisov zapuščali romarsko cerkvico Loretske Matere božje v Suši. Kako tudi ne, saj smo za to imeli polno razlogov.
Ob dveh popoldan, smo se bodoči birmanci, naši animatorji in g. kaplan Branko Setnikar, zbrali na Plavžu. Romanje do cerkve Loretske Matere božje smo namenili našim družinam, zdravju in uspešni pripravi na sveto birmo, ki bo prihodnje leto. Manj kot uro dolgo romanje smo posvetili: najprej molitvi rožnega venca, potem pa sproščenemu mirnemu klepetu. Animatorji in vsaka od štirih birmanskih skupin, smo vodili po eno desetko Častitljivega dela rožnega venca. Čeprav smo hodili po, zaradi gradbenih del, »raztrgani« poti, je molitev potekala v tišini in zbranosti. Navkreber, ko smo se že vzpenjali proti cerkvici, je zazvenela celo Marijina pesem.
Po prihodu smo se prav po mladostniško posedli po travniku pred cerkvico, kjer nas je nagovoril brat Stanko Bešter, kapucin. Njegova kitara je zazvenela angelsko in k petju so pritegnili tudi tisti otroci, ki so mnenja, da petje ni zanje. Po prvih zadregah in zadržanosti, smo se razgovorili v kratki delavnici, kjer smo razpravljali o vrednotah. Delavnica nas je spodbudila k razmišljanju, kaj nam je v življenju zares pomembno. Kljub mladosti in razposajenosti je bilo čutiti, da imamo otroci zelo jasno zarisan čut za to, kaj je v življenju zares pomembnega. Za veliko večino otrok je to: družina, dom, prijateljstvo, nekateri so prav na prvo mesto dali, kot to pristoji pravim mladim kristjanom, Boga.
Kot zaključek in vrhunec romanja, smo se skupaj s starši udeležili svete maše, ki jo je daroval brat Stanko Bešter, kapucin. Do zadnjega kotička je bila napolnjena cerkvica. Prav kapucinova neomadeževana večna mladost je skupaj z vsebino nagovorila nas mladino in naše starše. Vsebina Evangelija se nas je globoko dotaknila. Brat Stanko je primerjal vinsko trto in mladike z Jezusom in verniki. Mladike, ki so trdno vraščene v Jezusa Kristusa, se ne bodo posušile. Nasprotno, rasle bodo z njim in dale dober sad tako v družinah, kot v občestvu in tudi v življenju.
Po sveti maši smo se še skupinsko fotografirali. Kljub črnim oblakom, ki so se ves čas podili po nebu, je vreme zdržalo in nas ob fotografiranju obsijalo z vso močjo. Saj pravijo, da kjer so angeli, je vedno lepo vreme. Ker je bilo romanje hkrati tudi zaključek prvega leta dvoletnih priprav na Sveto birmo, je to odlična popotnica za novo šolsko leto, ko bomo s pripravami vse do Svete birme, nadaljevali.
Robert Markelj
Fotografije si lahko ogledate v galeriji birmanski dan v Suši , foto: Barbara Debeljak.