Na dan državnosti smo župljani Dražgoš, Zalega Loga in Železnikov poromali na Veliko planino. Po čudovitem dnevu sta nastala dva zapisa:
V četrtek, 25.6., na dan državnosti smo se ob sedmih zbrali pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih, da poromamo na Veliko planino. Nanj se nas je prijavilo okrog 120. Romanje je bilo namenjeno mladim in starim, zato smo imeli smo dve možnosti: daljše in krajše romanje. Najprej smo se priporočili za srečno pot in se odpeljali preko Vodic in Kamnika v Stranje. Med potjo nam je kaplan Branko pripovedoval o zgodovini cerkve sv Benedikta. V Stranjah nam je domačin izčrpno predstavil zgodovino cerkve, kjer je glavni pečat pustil arhitekt Jože Plečnik s svojo ureditvijo zunanjost in notranjosti: križev pot, krstilnica, luči, lopa pred cerkvijo, nižji vhod v zakristijo, bodeča kljuka na vhodnih vratih... Po ogledu se je en avtobus romarjev odpeljal v Kamniško Bistrico k blagoslovljeni kapelici in Parku spomina in opomina ter naprej k izviru Kamniške Bistrice. Drugi pa smo se odpeljali na Kranjski Rak, od koder smo poromali peš na Veliko planino. Hoje je bilo za okrog dve uri. Pri kapeli Marije Snežne smo se zbrali oboji romarji. Pripravili smo vse potrebno za bogoslužje, ki je potekalo pred kapelo. Župnik Tine Skok, ki je vodil obred je še posebej užival med njemu ljubimi gorami. Poudarek je dal na znamenja, ki nam jih Bog pošilja v naravi, gorah, dolinah, druženju in temu, da je vsak napor poplačan. Dejal je, da smo v gorah še bližje Bogu in nebesom. Na koncu smo zapeli Zdravljico v zahvalo za svojo domovino, mir in čudovito naravo, ki nas obdaja. Po maši smo pospravili, se malo še zadržali, vendar nas je veter hitro pregnal nazaj na Kranjski Rak. Kdor je mogel je šel peš. Odpeljali smo se na naš zadnji cilj-Mengeš. Ob molitvi križevega pota je čas hitro minil. V Mengšu so nam dobrodošlico pripravili pritrkovalci. V cerkvi sv. Mihaela smo peli litanije srca Jezusovega, kjer se je France Tušek pridružil duhovnikoma. Organist je bil Tomaža Močnik. Nekdanji župnik nam je izčrpno pripovedoval o zgodovini župnije. V tej cerkvi je največja Plečnikova krstilnica v Sloveniji. Ob koncu je bila še pogostitev v župnijskem domu z nam neznanim Mengeškim bizgecem. Sledil je povratek v Selško dolino. Najlepša hvala vsem organizatorjem za lepo doživeto romanje.
Anica in Tone Demšar
Na dan državnosti v četrtek, 25. junija, smo se romarji treh župnij Dražgoše, Zali Log in Železniki z velikimi pričakovanji odpravili na župnijsko romanje k Mariji Snežni na Veliko planino. Kot se za romanje spodobi, smo na poti imeli več postaj. Najprej smo v Stranjah občudovali cerkev sv. Benedikta, kjer je njeno notranjo opremo z izjemno izvirnostjo in srčnostjo za sakralno arhitekturo zasnoval in oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Od tukaj so «peš romarji« pod vodstvom g. kaplana Branka Setnikarja poromali k Mariji Snežni, ostali pa smo se pod vodstvom g. župnika Tineta Skoka z avtobusom odpeljali h kapelici in Parku spomina in opomina na Kopiščih v Kamniški Bistrici, ki je postavljen v čast žrtvam druge svetovne vojne in povojnega revolucionarnega nasilja in žrtvam, ki počivajo v do zdaj prikritih grobiščih. Tam nas je prijazno sprejel g. mag. Igor Podbrežnik in povedal, da je bila slovesna blagoslovitev kapelice in parka pred kratkim. Z obredom blagoslovitve, ki so ga opravili cetinjski nadškof in črnogorsko-primorski metropolit dr. Amfilohije Radović, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore in škof evangeličanske cerkve Geza Filo sta postala kapelica in Park spomina in opomina Kamniška Bistrica točka evropskega civilnodružbenega in medverskega dialoga ter opomin, da se je treba vselej in povsod upirati nečloveškosti. Spominski sakralni objekt je urejen v ekumenskem duhu. Pobuda za postavitev kapelice in parka ter financiranje obojega je prišla iz tujine. Vsi smo se strinjali, da sta kapelica in park primer dobre prakse in vsekakor spodbuda tudi drugim krajem po Sloveniji za reševanje prikritih grobišč. Na koncu smo se ob spominskem sakralnem objektu povezali v molitvi in pesmi za vse žrtve, ki počivajo v okolici.
Naša romarska pot nas je vodila naprej do Doma v Kamniški Bistrici, kjer smo si v bližini ogledali naravni biser; izvir reke Kamniške Bistrice. Po potki smo lahko prišli zelo blizu izvira. Nato smo se z avtobusom odpeljali precej visoko na Veliko planino. Do kapele Marije Snežne, kjer smo se spet srečali vsi romarji in kjer sta naša duhovnika župnik Tine Skok in kaplan Branko Setnikar darovala sveto mašo smo lahko občudovali neskončne lepote naših krasnih planin. Naše romanje smo zaključili z litanijami srca Jezusovega v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu in s poznim kosilom v tamkajšnjem župnijskem domu, kjer so nam postregli s preprosto in okusno enolončnico, mengeškim bizgecem.
Polni vtisov bogatega romanja in hvaležni Bogu in našemu g. župniku Tinetu Skoku za idejo in organizacijo romanja, smo se odpeljali proti domu.
Tatjana in Andrej Šuštar