»Dragi častilci Marijini! Kako hitro je minil Marijin mesec! Zdi se, da smo ga ravnokar začeli, pa ga danes že končujemo.« (F. Terčelj)

V nedeljo, 31. maja ob 16 uri smo se Marijini častilci, tako nas je cel mesec v šmarnicah nagovarjal Filip Terčelj, zbrali pri cerkvi v Suši. K Mariji so priromali letošnji prvoobhajanci, k Mariji so priromali pridni Slomškovi bralci, družine in vsi tisti, ki smo se želeli zahvaliti za vse milosti maja. Zbogom, dans Marija pravi, ... za vse bom prosila, oj, zbogom, preljubi – je bila prva pesem, ki je uglasila cerkev v Suši. Prvoobhajanci so skupaj z župnikom g. Tinetom Skokom zmolili desetko rožnega venca. Z njo so se zahvalili Jezusu za zakrament svete Evharistije.

Sledilo je šmarnično branje duhovnika Filipa Terčelja iz leta 1928, ki je bilo za današnje razmere skrajšano in prirejeno po faksimilni izdaji Marije Pegan. Z duhovnikom Filipom Terčeljem smo tako pripotovali od človekovega rojstva na konca življenja, v večni maj. Njegova beseda je jasna in odločna. Ne ovinkari. Z enim samim razlogom, da bi se naše oko radovalo in naše srce vriskalo, ko bo za nas prišel drugi maj ob Mariji, Jezusu in naših dragih, ki so umrli v Bogu.

Pred Najsvetejšim smo zapeli litanije Matere Božje po napevu iz Karlobaga. Vsak vzklik iz litanij je del našega življenja. Zato je bila posvetitev Mariji na koncu, logičen duhoven zaključek letošnjih šmarnic. Zahvala in prošnja ob enem, da bi znali živeti iz krstnih obljub in z zaupanjem v Božjo besedo. Med šmarnično pobožnostjo smo zapeli Terčeljevi pesmi O srečni dom nad zvezdami in Najvišji vsemogočni Bog.

G. župnik Tine Skok je na koncu podelil prvoobhajancem iz Železnikov, Dražgoš in Zalega Loga čudodelne svetinje Brezmadežne Marije. Ga. Alenka Kuhar pa je podelila priznanja pridnim Slomškovim bralcem. Šmarničarji so dobili zadnji košček sestavljanke Gospe presvetega Srca Jezusovega iz Davče. Vsak romar je dobil podobo Filipa Terčelja z njegovim kratkim življenjepisom ter s povabilom k molitvi, da bi bil prištet med blažene pričevalce, da bi nam svetil kot spomenik svetosti.

Ob domačih dobrotah smo se romarji kar nekaj časa zadržali še pred cerkvijo. Poklepetali smo ter drug z drugim podelili vtise. Seveda se drugo leto spet srečamo. Vsi vemo, da tisti Zbogom, dans Marija pravi ni dobeseden. Ona nas ne zapušča, zato ostanimo Njeni. Marija up in življenje naše – prosi za nas!

Jana Gaser

Fotografije si lahko ogledate v galeriji.