V četrtek, 24. 9. 2015, smo skupaj s kaplanom g. Borisom Rozmanom in vodičem g. Jurijem Rakušem v zgodnjih jutranjih urah krenili na dolgo pot iz Železnikov proti Medjugorju. Poromali smo kot ena družina in v štirih dneh pokazali svojo potrpežljivost, vztrajnost, zaupanje, odločnost in tudi ponižnost.

Že prvi dan po namestitvi nas je avtobus odpeljal do cerkve sv. Jakoba na molitev Rožnega venca in k sveti maši. Naslednji dan smo se takoj po zajtrku odpravili na Križevec. Počasi smo se vzpenjali ob molitvi križevega pota in premišljevali s kakšnim namenom smo se podali na to pot. Ustavili smo se še na pričevanju odvisnika, ki biva pod hribom in prisluhnili njegovi grenki življenjski izkušnji. V soboto smo obiskali Hrib prikazovanj, postali ob kipu Kraljice miru in Plavem križu. Ogledali smo si tudi Majčino selo (Materino vas), ki se je razvila iz potrebe po varstvu in skrbi za otroke, ki so bili ranjeni z izgubo svojih domov in starševske oskrbe med in po vojni. In že je bila tu nedelja, ko smo se po zajtrku poslovili od zares prijaznih domačinov, pri katerih smo bili skoraj štiri dni. Odpeljali smo se še v kapelo k slovenski maši, ki nam je lepo zapolnila preživete dni.

Na romanju je bilo veliko priložnosti, da je lahko šel vsak sam vase, kot tudi, da smo si doživetja podelili med seboj. Domov smo prinesli globok mir, veliko več potrpežljivosti in trdno odločitev, da moramo Mariji podariti čim več dobrih del.

Kaj smo počeli in kako smo se imeli, si lahko ogledate v fotogaleriji

Barbara Debeljak