3 na koru nasl

V nedeljo, 10.9.2017, smo se pevci starejšega pevskega zbora župnije Zali Log odpravili na izlet v neznano. Na poti do Škofje Loke smo ugibali, kakšno presenečenje nas čaka letošnje leto, saj smo se še vedno spominjali presenečenja, ki nas je čakalo na izletu lani. Takrat smo s petjem bogatili sveto mašo v ljubljanski stolnici.

V kombiju so »padale« ideje, kam bi lahko šli letos. Edini namig, ki smo ga dobili, je bil, naj vzamemo s seboj osebni dokument. Naštevali smo vse mogoče kraje, od Tržiča, Jezerskega, Vipavske doline, Brezij,… V Škofji Loki smo zavili proti Gorenjski in ko smo se peljali mimo odcepov, ki so vodili v omenjene kraje, je bila naša negotovost vedno večja. V bližini Jesenic smo izvedeli, da bomo peli pri sveti maši v cerkvi sv. Mihaela na Dovjem. Tam nas je prijazno sprejel domači župnik. Po začetnem opevanju kar pred cerkvijo, je Lilija preizkusila orgle in zanesljivo spremljala petje, ki ga je vodila naša zborovodkinja Elica. Za kratek čas smo se ustavili v župnišču, kjer sta nas čakala čaj, kava in piškoti. Še enkrat hvala, gospod Juvan!
Pot smo nadaljevali proti Vršiču. Ustavili smo se pri Ruski kapelici, posvečeni Sv. Vladimirju, ki so jo leta 1917 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin umrlim pri gradnji ceste čez Vršič. S pesmijo smo se poklonili žrtvam in se po ovinkasti cesti odpravili naprej. Preden se je pot prevesila v Trento, nas je s strme stene pozdravil okameneli obraz ajdovske deklice, ki je otožno zrla čez vrhove iglavcev proti nam.

V Trenti je bil naš naslednji postanek, in sicer v Domu Trenta, kjer smo si lahko ogledali naravne lepote Triglavskega narodnega parka, ki so se nam to nedeljo nekoliko skrivale za oblaki in dežnimi kapljami.

Na poti po dolini Trente smo si ogledali še svojevrstno cerkev Sv. Jožefa, ki jo je slikar Tone Kralj poslikal tako, da smo v njej jasno občutili njegov pogled na čas, v katerem je ustvarjal. Tudi sicer je bila naša pot prepletena s spomini na preteklost, saj pokrajina sama priča o življenju in usodah ljudi v teh krajih.

V vasi Čezsoča nas je čakalo okusno kosilo in ob prijetnem pogovoru se je čas prevesil v popoldne. Čakal nas je še skok k našim sosedom Italijanom in pot proti domu. Ta nas je namreč vodila mimo Kluž v Log pod Mangartom, kjer nas sledovi naravne katastrofe pred leti opominjajo na majhnost človeka. Skozi vas Strmec, zaradi žalostne usode domačinov poimenovano tudi Vas črnih rut, smo se pripeljali na mejni prehod Predel. Spustili smo se proti Rabeljskemu jezeru, ki je tokrat sameval in se mimo Trbiža vrnili nazaj v Slovenijo.

Po sedaj že znani poti smo se vrnili domov polni prijetnih vtisov in novega znanja o naši zgodovini. Za organizacijo in odlično vodenje je poskrbela naša pevka Špela, za kar se jih lepo zahvaljujemo.
Imeli smo se lepo, tako kot se imamo lepo tudi na naših druženjih ob petju, veseli pa bomo, če se opogumi še kdo in se nam pridruži.

Damjana Habjan

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Izlet zaliloških pevcev

Go to top