V soboto, 14. oktobra 2023, je Župnijska Karitas Železniki organizirala romanje za starejše iz vseh treh župnij. Čeprav vremenska napoved ni bila preveč obetavna, smo se zbudili v lep dan, ki je kar klical po novih doživetjih.
Ob 8.uri smo se po pozdravu našega gospoda župnika odpravili na pot, ki nas je vodila preko Davče in Cerknega do Idrije.
V Idriji nas je pred cerkvijo sv. Jožefa Delavca pričakal tamkajšnji župnik, g. Marko Rijavec, ki je daroval sveto mašo. Verjamem, da je vsak med nami lahko slišal besedo, zaradi katere je odšel iz cerkve z nasmehom na ustih in v srcu.
Gospod župnik nam je povedal tudi kar nekaj o zgodovini cerkve. Prvotna cerkev sv. Barbare, zavetnice rudarjev, je bila proti koncu 2. svetovne vojne poškodovana in kasneje porušena. Po dolgih letih so bile prošnje po novi cerkvi uslišane in današnja cerkev je bila posvečena 1. maja 1969.
Cerkev je zelo lepa. Na sredinski sliki je upodobljen blagoslavljajoči vstali Kristus, na stranskih slikah pa sta sv. Jožef Delavec, ki mu je cerkev posvečena in sv. Barbara, zavetnica rudarjev, ki ji je bila posvečena porušena župnijska cerkev. Notranjost cerkve nas je prevzela s čudovitimi vitraži, lesenim stropom, poslikanim z barvnimi ornamenti in svetilkami, ki spominjajo na rudarske.
Po sveti maši smo se okrepčali s kosilom, prijetno pokramljali in si malo odpočili, potem pa smo se skozi mestno jedro odpravili proti gradu Gewerkenegg. Ogledali smo si muzejsko razstavo in se sprehodili skozi zgodovino Idrije. Življenje v Idriji se je močno spremenilo leta 1490, ko je škafar ob namakanju soda v studencu našel nenavadno težke in svetlikajoče se kapljice – živo srebro. Izvedeli smo veliko zanimivega o rudarstvu, ker pa smo iz Železnikov, smo si radi ogledali tudi razstavo čipk.
Popoldne je hitro minevalo in že nas je čakal avtobus, da nas popelje proti domu. A našega romanja še ni bilo konec. Ustavili smo se še v Cerknem, kjer nam je župnik g. Matej Kobal razkazal cerkev sv. Ane.
Prijetno utrujeni smo se odpeljali čez hrib nazaj proti Železnikom. Zahvalili smo se Bogu za srečno pot in ga prosili za zdravje in moč, da se naslednje leto spet snidemo in s sabo povabimo še koga. Zahvalili pa smo se tudi gospe Mateji Tušek, ki nam je pripravila zanimiv in lep program romanja. Lepo smo se imeli!
Zapisala: Sabina Habjan
Galerija fotografij.
