»Srce govori srcu!«
Bl. John Henry Newman
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. »V luči Svetega pisma izraz 'Kristusovo srce' označuje skrivnost samega Kristusa« (CD 102, 166). Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (Jn 13,15; 21,20).
Češčenje Jezusovega Srca so posebno zavzeto širili srednjeveški misleci sv. Bernard, sv. Bonaventura in sv. Bernardin. V njihovem času so nastale tudi pesmi, litanije in podobe Jezusovega Srca. Pobožnost se je najbolj razširila v 16. in 17. stoletju, za kar ima velike zasluge Janez Eudes, ki je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje in mašo v čast Srcu Jezusovemu. Papež Pij X. ga je imenoval »začetnik, učitelj in apostol« liturgičnega češčenja Srca Jezusovega. Papež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. Papež Pavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega.
Češčenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega, kar zajema iz globin njegove Božje - človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni.
»Danes obhajamo praznik presvetega Jezusovega Srca in se z bogoslužjem tako rekoč oziramo v Jezusovo srce, ki je bilo ob smrti prebodeno s sulico rimskega vojaka. Da, njegovo srce je odprto za nas in pred nami - in s tem se je odprlo srce Boga samega« (Benedikt XVI.).
Križ na fotografiji je novomašni križ Franca Fraklja iz Dražgoš, ki je obhajal svojo novo mašo leta 1915.
besedilo: Branko Setnikar, kaplan
foto: Barbara Debeljak