DSC 1397

 

Notranje jedro greha je nasprotovanje Bogu. Zato more samo Bog po Kristusu odpuščati grehe. Težje si predstavljamo, da smo »žalili Boga«, kot videti socialno razsežnost greha, ko smo prizadeli sočloveka. Na začetku evangelija Kristus kliče k spreobrnjenju in pokori: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15) Spreobrnjenje neposredno zadeva naš odnos do Boga in do bližnjega. Novo življenje po evangeliju je povzeto v dvojni zapovedi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo« in »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mr 12,30-31). Greh je potemtakem zavračanje Božje ljubezni in hkrati ranitev ljubezni do bližnjega. Greha pa se zavedamo le toliko, kolikor se srečamo z Božjo ljubeznijo. To pojasnjuje, zakaj so imeli svetniki tako izostren čut za greh. Bolj, ko jih je Božja ljubezen prevzemala, bolj jih je bolelo, da so z grehom prizadeli Božjo ljubezen.

©BarbaraDebeljak

 

Splošni namen
Da bi bili odprti za osebno srečanje in dialog z vsemi, tudi s tistimi, ki so drugačnega prepričanja.

Za evangelizacijo
Da bi pastirji Cerkve z globoko ljubeznijo spremljali svojo čredo in ji vlivali novega upanja.

Slovenski namen
Da bi v življenju svetnikov prepoznali zgled, v občestvu z njimi čutili povezavo, po njihovi priprošnji pa prejemali pomoč.

©BarbaraDebeljak

 

Odgovor je zelo enostaven, zato, ker greh še vedno obstaja! Samo s spoznanjem Božjega načrta o človeku lahko razumemo, da je greh zloraba svobode, ki jo je prejel človek, da bi mogel ljubiti Boga in vzajemno druge ljudi. Ker človek z grehom pokaže, da se noče podrediti Bogu, se zruši tudi njegovo notranje ravnovesje, ki povzročajo nasprotja in konflikte. Tako raztrgani človek skoraj nujno povzroči, da se raztrga tudi vez z drugimi ljudmi.

vsisveti

POGUMNI LJUDJE (Mt 5,1-12a)

 

Svetniki niso bili boječneži. Niso se umikali vrvežu sveta, da bi v samoti uživali ljubi mir. Samoto in mir so res ljubili, a zato, da so tam našli Boga, se z njim v molitvi pogovorili, potem pa okrepljeni iz razsvetljeni stopili v sredo življenja.
Imeli so pogum živeti preprosto, skromno in ubogo, ko so mnogi okrog njih iskali srečo v razkošju, denarju in bogastvu. Imeli so pogum vračati hudo z dobrim, kletev z molitvijo, sovraštvo z blagoslovom, krivico z odpuščanjem.
Ko je vse okrog njih jokalo in izgubljajo upanje, so pogumno in mirno gledali v bodočnost v veri, da vsa dogajanja vodi Bog in jih obrača ljudem v dobro.

oktober

 

Splošni namen
Da bi izbrisali s sveta trgovanje z ljudmi, to moderno obliko suženjstva.

Za evangelizacijo
Da bi krščanska občestva v Aziji v misijonarskem duhu oznanjala evangelij tistim, ki še čakajo nanj.

Slovenski namen
Da bi bil vsakdo od nas živa mladika, naša Cerkev pa rodoviten vinograd, ki bi Gospodarju vinograda prinašal pričakovane sadove.

izgubljenisin

 

Sveti oče je opozoril, da sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. »Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha.«

Papež je pojasnil, da ni dovolj, če odpuščanja prosimo v lastnih mislih in srcu. Grehe je treba, čeprav nas je ob tem sram, ponižno in z zaupanjem priznati duhovniku, ki ne predstavlja samo Boga, ampak tudi skupnost Cerkve, ki nas spremlja na poti spreobrnjenja. »Duhovnik z ljubeznijo in nežnostjo sprejme izpoved in v imenu Boga odpusti.« Po besedah svetega očeta je pogovor z duhovnikom o tem, kar nas teži, dober tudi iz povsem človeškega vidika, zato je spodbudil, naj pogumno pristopamo k spovedi. »Dragi prijatelji, obhajanje zakramenta pokore in sprave pomeni biti oviti v topel objem, objem neskončnega Očetovega usmiljenja.« Vsakokrat, ko se spovemo, nas Bog objame in pripravi gostijo, kot jo je pripravil oče v priliki o izgubljenem sinu. (vir: radio.ognjišče.si)

usmiljenje

 

Papež Frančišek je marca napovedal sveto leto Usmiljenja, ki se bo začelo 8. decembra letos na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, sklenilo pa prihodnje leto 20. novembra na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva.
Papež je prepričan, da celotna Cerkev potrebuje usmiljenja, saj smo vsi grešniki. Zaželel je tudi, da bi jubilejno leto prispevalo k poglobitvi veselja v ponovnem odkritju Božjega usmiljenja, s katerim smo poklicani tolažiti vsakega človeka našega časa.

Go to top