Čeprav bi bil človek največji grešnik, ga ne morem kaznovati, če se sklicuje na moje usmiljenje, marveč mu v svojem nepojmljivem in brezdanjem usmiljenju odpuščam. Dn 1146
Blažena 1993, sveta 2000
»Obljubljam, da se človek, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil. Obljubljam mu že tu na zemlji zmago nad sovražniki, zlasti pa ob smrtni uri. Sam ga bom branil kakor svojo čast. (Dn 48) Ta dva pramena žarkov pomenita kri in vodo. Ta dva pramena žarkov sta privrela iz globin mojega usmiljenja takrat, ko je sulica prebodla moje umirajoče Srce na križu.« (Dn 299)
»Moja hči, vsemu svetu oznanjaj moje nepojmljivo usmiljenje. Želim, da bi bil praznik usmiljenja pribežališče in zavetje vsem, posebej ubogim grešnikom. Na ta dan so odprte globine mojega usmiljenja. ... Kdor pristopi k spovedi in k svetemu obhajilu, prejme popolno odpuščanje krivde in kazni. ... Naj se nihče ne boji približati se mi, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat. ... Želim, da bi bilo slovesno praznovanje prvo nedeljo po veliki noči.« (Dn 699)
»Tiste, ki širijo češčenje mojega usmiljenja, bom varoval vse življenje kakor ljubeča mati svojega otročička, ob smrtni uri pa jim ne bom sodnik, temveč usmiljeni Odrešenik. V tej poslednji uri človek nima ničesar v svojo obrambo, razen mojega usmiljenja; srečen, kdor se je v življenju potapljal v studenec usmiljenja, ker ga pravičnost ne bo dosegla.« (Dn 1075)
»Preden pridem kot pravični sodnik, na široko odpiram vrata svojega usmiljenja. Kdor noče priti skozi vrata usmiljenja, ta mora skozi vrata moje pravičnosti.« (Dn 1146)
»Tiste, ki bodo molili ta rožni venec, bo objelo moje usmiljenje v življenju, zlasti pa ob smrtni uri.« (Dn 754)
»Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se z zaupanjem ne obrne k mojemu usmiljenju. ... (Dn 300) Povej obolelemu človeštvu, naj se oklene mojega usmiljenega Srca, in napolnil ga bom z mirom.« (Dn 1074)
Sporočilo Božjega usmiljenja sveti Favstini Kowalski.
»Ko ob umirajočem molimo ta rožni venec, se umiri Božja jeza in dušo objame brezmejno usmiljenje ter se zaradi bridkega trpljenja mojega Sina zganejo globine mojega usmiljenja.« (Dn 811)
To devetdnevnico, lahko molimo ob vsakem času, vendar je posebno pomembno, če jo molimo od velikega petka do bele nedelje, kot pripravo na praznik Božjega usmiljenja.
Gospod je rekel s. Favstini: »Želim, da bi devet dni vodila duše k izviru mojega usmiljenja, da bi zajemale moč in olajšanje ter vse milosti, ki jih potrebujejo v naporih življenja, posebej ob smrtni uri. Vsak dan privedi v moje Srce drugačno skupino duš ter jo potopi v morje mojega usmiljenja. Jaz pa bom vse te duše pripeljal v hišo mojega Očeta. Vsak dan boš prosila mojega Očeta po mojem bridkem trpljenju milosti za te duše.« (Dn 1209)
Jezus: »Danes mi privedi vse človeštvo, posebej grešnike, in jih potopi v morje mojega usmiljenja. Tako boš potolažila mojo bridko žalost, ki me prevzema zaradi izgube duš.« (Dn 1210)
Kot odgovor temu Jezusovemu vabilu molimo najprej: Oče naš..., Zdrava, Marija... in Slava Očetu..., potem Rožni venec Božjega usmiljenja. Na koncu pa se priporočajo še Vzkliki Božjemu usmiljenju.
Jezus: »Danes mi privedi duhovnike in redovnike ter jih potopi v moje brezmejno usmiljenje. Ti so mi dali moč, da sem vzdržal v bridkem trpljenju; po njih se kakor po pretočnih napravah izliva na človeštvo moje usmiljenje.« (Dn 1212) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi pobožne in zveste vernike ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. Ti so me tolažili na križevem potu; bili so kaplja tolažbe v morju bridkosti.« (Dn 1214) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi pogane in tiste, ki me še ne poznajo. V svojem bridkem trpljenju sem mislil tudi nanje in njihova prihodnja gorečnost je tolažila moje Srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja.« (Dn 1216) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi ločene brate ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. V bridkem trpljenju so trgali moje telo in srce, to je, mojo Cerkev. Če se vrnejo v edinost Cerkve, se zacelijo moje rane in se mi s tem olajšajo muke.« (Dn 1218) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi krotke in ponižne vernike in otročiče ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj podobni mojemu Srcu; tolažili so me v bridkem smrtnem trpljenju. Gledal sem nanje kakor na zemeljske angele, ki bodo čuvali moje oltarje. Nanje izlivam potoke milosti. Mojo milost more sprejeti samo ponižen človek; ponižne obdarjam s svojim zaupanjem.« (Dn 1220) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi vernike, ki posebej častijo in slavijo moje usmiljenje, ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj občutili moje trpljenje in so najgloblje razumeli mojega duha. So živi odsev mojega usmiljenega Srca. V prihodnjem življenju bodo blesteli v posebnem sijaju, nobeden ne pride v peklenski ogenj, vsakega bom ob smrtni uri posebej branil.« (Dn 1224) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi duše, ki so v ječi vic, in jih potopi v globine mojega usmiljenja; naj potoki moje krvi pogasijo njihov ogenj. Vse te duše neizmerno ljubim, saj zadoščujejo moji pravičnosti; ti jim moreš prinesti olajšanje. Zajemi iz zaklada moje Cerkve vse odpustke in jih daruj zanje. Ko bi poznala njihovo trpljenje, bi zanje neprestano darovala duhovno miloščino in poravnavala dolgove moji pravičnosti.« (Dn 1226) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
Jezus: »Danes mi privedi mlačne duše in jih potopi v globine mojega usmiljenja. Te duše zelo boleče ranijo moje Srce. V vrtu Getsemani je moja duša občutila največji odpor prav zaradi mlačnih duš. One so bile vzrok, da sem rekel: 'Oče, naj gre ta kelih mimo mene, če je to tvoja volja.' (Lk 22, 42) Njihova poslednja možnost rešitve je v tem, da se zatečejo k mojemu usmiljenju.« (Dn 1228) (Sledijo molitve kakor prvega dne.)
... ki ga je Jezus navdihnil s. Favstini; moli se na navadni rožni venec
V imenu Očeta, Oče naš, Zdrava Marija, Verujem v Boga ...
(namesto Oče naš):
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo, tvojega preljubega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
(namesto Zdrava Marija) 10 krat:
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni - usmili se nas in vsega sveta.
»Nenehno moli ta rožni venec, ki sem te ga naučil. Kdorkoli ga bo molil, bo ob smetni uri deležen velikega usmiljenja.«(Dn 687)
To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel s. Favstini veliko moč teh vzklikov.
Božja ljubezen je cvet – a usmiljenje sad. Naj oseba, ki dvomi, bere te misli o usmiljenju in naj začne zaupati.
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Očetovega naročja - vate zaupam.Molimo.
Večni Bog, čigar usmiljenje je nedoumljivo in čigar zakladi dobrotljivosti neizčrpni, milostno poglej na nas in pomnoži v nas svoje usmiljenje, da v težkih trenutkih ne bomo obupavali in ne izgubljali poguma, marveč se z velikim zaupanjem izročili tvoji sveti volji, ki je ljubezen in usmiljenje samo. (Dn 950)
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja, ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
Vsebina je vzeta iz zloženke: Devetdnevnica in rožni venec Božjega Usmiljenja, 2006